Nagovor rektorja Moskovske dr┼żavne univerze M. V. Lomonosova, akademika Viktorja Sadovnichija

Moskovska dr┼żavna univerza M.V. Lomonosov je odprla podru┼żnice ┼że v ┼íestih dr┼żavah. Rojstvo nove izobra┼żevalne ustanove, podru┼żnice v Kopru, ki smo jo ustanovili skupaj z Univerzo na Primorskem je izjemno pomemben dogodek. Univerze so eden od najbolj┼íih izumov ─Źlove┼ítva, saj nam dajejo upanje, prihodnost. V vsakem mestu je zagotovo ena izmed pomembnej┼íih stavb stavba univerze.

Rad bi poudaril, da je podru┼żnica Moskovske dr┼żavne univerze v Kopru za nas posebna, saj se razlikuje od ostalih, ki smo jih odprli prej in sicer zato, ker nas slovanska du┼ía, korenine, kultura in tradicije povezujejo s Slovenijo. Moskovska univerza ima dolgo tradicijo sodelovanja s slovenskim izobra┼żevalnim sistemom. Univerza v Moskvi je edina univerza v Rusiji, kjer se slovenski jezik in literatura pou─Źujejo kot samostojna slavisti─Źna smer. Slovenistika na filolo┼íki fakulteti Univerze v Moskvi obstaja ┼że ve─Ź kot 50 let. Vem, da v zadnjem ─Źasu raste tudi zanimanje za ┼ítudij ruskega jezika v Sloveniji.

rektor sadovnichy.jpg

Decembra 2016 je slovenska stran predlagala ustanovitev neodvisne polnopravne podru┼żnice Moskovske dr┼żavne univerze v Kopru. Februarja 2017 v ─Źasu uradnega obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Rusiji,  je bil podpisan memorandum o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Moskovske dr┼żavne univerze, ki vsebuje  splo┼ína pravila in pogoje za odprtje podru┼żnice MDU. ┼Że 20. novembera 2017 pa so  vrata podru┼żnice MDU v Kopru odprla.

Podru┼żnica je bila ustanovljena z namenom izvajanja izobra┼żevalnih programov MDU in skupnih izobra┼żevalnih programov Moskovske in rimorske univerze, ki so namenjeni usposabljanju strokovnjakov, ki bodo pripomogli k razvoju sodelovanja med dr┼żavama. Glavna naloga podru┼żnice je izobra┼żevanje v skladu z  standardi MDU na podro─Źju ruskega jezika, slavistike, matematike, ekonomije, kulturologije, politologije, biologije, in ┼ítevilnih drugih podro─Źjih, ki so zanimivi za   Slovence in prebivalce  sosednjih dr┼żav. Poleg tega pri─Źakujemo,  da bo podru┼żnica izvajala skupne raziskovalne in izobra┼żevalne projekte, namenjene razvoju gospodarskega partnerstva med dr┼żavama.

Prav tako je za nas pomembno tudi sodelovanje na podro─Źju visokih tehnologij, ┼íe posebej na podro─Źju razvoja novih materialov za potrebe nanotehnolo┼íke industrije v obeh dr┼żavah.. Poleg tega so  informacijska varnost, ustvarjanje velikih podatkovnih baz, superra─Źunalnikov - podro─Źja, na katerih ima MDU veliko izku┼íenj, in smo jih  pripravljeni deliti.

Prepri─Źan sem, da je ustanovaitev prve evropske podru┼żnice Moskovske dr┼żavne univerze, pomemben mejnik v razvoju rusko-slovenskega sodelovanja na podro─Źju znanosti in izobra┼żevanja. Ustvarjamo skupen izobra┼żevalni prostor za usposabljanje strokovnjakov, prilagojenih za delo v dr┼żavah Evropske unije in Rusije. Moskovska in Primorska univerza bosta lahko uporabljali svoje najbolj┼íe izobra┼żevalne vire za usposabljanje visokokvalificiranega osebja s temeljnim znanjem. Zdru┼żitev znanstvenih in izobra┼żevalnih potencialov Slovenije in Rusije z vklju─Źevanjem poslovnih skupnosti na┼íih dr┼żav in sosednjih dr┼żav lahko igra pomembno vlogo pri krepitvi medsebojno koristnega sodelovanja.


Nagovor rektorja Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragana Maru┼íi─Źa

Na ┼żivljenje sta mo┼żna poenostavljeno povedano dva skrajna pogleda. Po prvem je scenarij ┼żivljenja pravzaprav na┼ía prosta izbira -  ─Źlovek ima mo─Ź, da je v kateremkoli trenutku snovalec in pri─Źa svoje prihodnosti. Po drugem si prihodnosti ne more sooblikovati, ne s skrbnim in vestnim modeliranjem na podlagi izku┼íenj, se manj pa s pripro┼ínjami in mo─Źnimi ┼żeljami. ┼Żivljenje je preve─Ź zapleteno, da ne bi bilo tudi nepredvidljivo. Vsak od teh dveh pogledov je legitimen in v realnosti izrazljiv in preizkusen.

Najprej, v matematiki, ki je s svojo rigoroznostjo omogo─Źila pot do znanstvenih izsledkov, brez katerih si na┼íe civilizacije ne moremo predstavljati, je eden osrednjih temeljev teorija mno┼żic. Tu ima posebno mesto kontroverzni Aksiom izbire, ki zelo poenostavljeno pravi: ─Źe imamo pred seboj poljubno, lahko tudi neskon─Źno, ┼ítevilo ┼íkatel, v vsaki od katerih je kaka stvar, potem je mogo─Źe vanje hkrati se─Źi tako, da iz nobene ne pridemo praznih rok. Ali z drugimi besedami: spustimo se v neskon─Źni prostor vseh nasih potencialnih misli, upov in ┼żelja. Potem aksiom izbire zagotavlja v vsakem ─Źasovnem trenutku izbor poljubno dolgega sosledja teh istih misli, upov in ┼żelja. In nam tako zagotavlja, da si lahko scenarij, po katerem se bo odvijal lm nasega lastnega ┼żivljenja, sami izberemo. Gre za drzen postulat, ki ga lahko razumemo tudi tako, da ljudje zmoremo sooblikovati poleg svoje sedanjosti, tudi svojo prihodnost.

marusic.jpg

Pa ┼íe druga skrajnost. ─îrni labod je sintagma, ki izvorno prihaja s podro─Źja nanc oziroma borznega dogajanja. Ozna─Źuje tisto vrsto slu─Źajnih dogodkov, ki so v ─Źasu redki, nepredvidljivi in zato vsakokrat presenetijo ter imajo velik vpliv na druga dogajanja. Primer je svetovni borzni zlom, ─Źrni ponedeljek, 19. oktobra, 1987. Na strani priprav in za┼í─Źite pred ─Źrnimi labodi ve─Ź kot to, da se zavedamo dejstva, da lahko iz nepregledne mno┼żice belih labodov, v─Źasih vznikne tudi kak ─Źrni labod, ne moremo storiti. Razumljivo. Notranje strukturno ravnovesje vsakega sistema, in s tem njegova stabilnost, je v neprestani konfrontaciji z zunanjimi pritiski in vdori. Ko ti prese┼żejo zgornjo mejo sprejemljivosti, se vrojeno notranje ravnovesje zlomi. Sistem se mora preoblikovati in si s po─Źasnim, a gotovim vzponom pois─Źe pot v novo stabilnost.

Od tu dalje lahko gremo samo se naprej. Zgodb, ki jih lahko spisemo, je veliko in vsaka med njimi je lahko sama po sebi velika. Za Koper, za Slovenijo, za ┼íir┼íe okolje tja v Istro, Hrva┼íko in Italijo, v celo Evropo. Ki ji bo ┼ílo najbolje, ko bo delovala kot celota, sicer razli─Źnih, a sodelujo─Źih delov. Mi tu ┼żivimo v osr─Źju Evrope in imamo zato radi tako to─Źko kjer Sonce vzhaja, kot tisto, kjer Sonce zahaja. Po tem univerzalnem vzorcu delujeta tudi znanost in gospodarstvo, ki sta v tem projektu podru┼żnice Lomonosov v Kopru tesno speta. Zato niti najmanj ne dvomim, da nam ne bi uspelo. Samo zavedati se moramo dejstva, da se labodi obarvajo v ─Źrno samo zelo poredko, samo vsake kvatre enkrat.


Nagovor direktorja Zavoda Lomonosov Koper, dekana Fakultete za management Univerze na Primorskem, prof. dr. Matja┼ża Novaka

Zavod Lomonosov Koper v svojem vsebinskem bistvu institucionalizira idejo razvoja skupnega izobra┼żevanja za namene spodbujanja gospodarskega sodelovanja med dr┼żavama. To vsebinsko jedro sta za─Źeli v letu 2014 razvijati dve poslovni ┼íoli ÔÇô Fakulteta za management (─Źlanica Univerze na Primorskem) in Moskovska ┼íola ekonomike (─Źlanica Moskovske dr┼żavne univerze M. V. Lomonosov). Obe fakulteti sta oktobra 2014 podpisali sporazum o razvoju skupnega izobra┼żevanja na podro─Źju ekonomije in financ z namenom usposabljanja diplomantov obeh dr┼żav, da bodo zaposljivi pri ruskih podjetjih, ki delujejo na evropskem trgu, in pri evropskih podjetjih, ki delujejo na ruskem trgu. S to pogodbo o sodelovanju sta na strani obeh dr┼żav bili opredeljeni nosilni fakulteti za uresni─Źevanje skupnega evropsko-ruskega izobra┼żevanja za namene razvoja gospodarskega sodelovanja. Rezultati skupnih aktivnosti obeh fakultet v letih 2014,2015 in 2016, ki so naslavljale zlasti izvajanje skupne mednarodne znanstvene konference, skupno poletno ┼íolo in zlasti skupne akademije, ki so bile namenjene povezovanju akademske sfere z gospodarstvom, so utrdili temelje za dvig razvojnega partnerstva od ravni dveh fakultet na raven dveh univerz. Na eni strani najve─Źja in mednarodno uveljavljena slovanska univerza (Moskovska dr┼żavna univerza M. V. Lomonosov), na drugi strani najzahodnej┼ía slovanska univerza ÔÇô Univerza na Pri morskem. Obe Univerzi sta se s podpisom pogodbe o sodelovanju novembra 2017 zavezali k ustanovitvi skupne podru┼żnice Moskovske dr┼żavne univerze M. V. Lomonosova v Kopru. Univerza n Primorskem je s tem postala nosilna univerza evropsko-ruskega izobra┼żevanja, saj je to prva podru┼żnica Lomonosova v Evropi. Podporo projektu ustanovitve skupne podru┼żnice v Kopru je februarja 2018 izrekla tudi Vlada Republike Slovenije, kar je formalizirano s podpisanim memorandumom med Vlado Republike Slovenije in Moskovsko dr┼żavno univerzo M.V. Lomonosova. Mesto Koper je s tem postalo evropsko mesto razvoja evropsko ruskega izobra┼żevanja, program Ekonomija in finance pa prvi referen─Źni program obeh univerz, ki se mu pridru┼żujeta ┼íe program Matemati─Źne znanosti in program Politologija. Vsi trije programi predstavljajo prvi sklop ponudbe skupnega izobra┼żevanja za akademsko leto 2018/2019, ki je tud otvoritveno akademsko leto delovanja podru┼żnice Lomonosova v Kopru.

matjaz novak.jpg

Izobra┼żevanje je prvi od dveh razvojnih projektov te podru┼żnice. Drugi projekt je razvoj gospodarskega sodelovanja, ki bo tudi inkubator zaposlitev skupnih diplomantov. Jedro razvoja gospodarskega sodelovanja pa temelji na skupnem svetu gospodarskih zaupnikov Zavoda Moskovske dr┼żavne univerze M. V. Lomonosova v Kopru. Svet gospodarskih zaupnikov je znana institucija vpeljana v akademsko okolje. V primeru Zavoda Lomonosova v Kopru pa je treba poudarit posebno dimenzijo! Za podporo evropsko-ruskemu izobra┼żevanju, katerega institucionalno okolje zagotavlja Zavod Lomonosova v Kopru, je vzpostavljen evropsko-ruski svet gospodarskih zaupnikov. ─îlani skupnega evropsko-ruskega sveta gospodarskih zaupnikov so predstavniki evropskih podjetij, ki delujejo na ekonomskem podro─Źju Ruske federacije. In obratno, ─Źlani so tudi predstavniki ruskih podjetij, ki delujejo na gospodarskem podro─Źju Evropske unije. ─îlanstvo v svetu gospodarskih zaupnikov lahko torej opredeljujejo personalno (upo┼ítevajo─Ź posameznega ─Źlana) in institucionalno (upo┼ítevajo─Ź podjetje, katerega zastopa ─Źlan v svetu zaupnikov). Zdru┼żenje vseh podjetij pod okriljem sveta zaupnikov pa predstavlja gospodarski inkubator za usposabljanje diplomantov skupnih izobra┼żevalnih programov za njihov zaposlitev v okviru podjetij, ki tvorijo svet gospodarskih zaupnikov. Druga naloga tega sveta pa je razvoj novih skupnih gospodarskih projektov, ki kreirajo nova skupna delovna mesta ter utrjujejo obseg gospodarskega sodelovanja med EU in Rusijo.

Poslanstvo Zavoda Lomonosov Koper je torej razvoj evropsko-ruskega izobra┼żevanja za izgradnjo in utrjevanje gospodarskega sodelovanja. Vizija zavoda pri tem je, da postane z uresni─Źevanjem opredeljenega poslanstva dobro organizirana in uspe┼íno delujo─Źa institucija sistemati─Źnega razvijanja in izvajanja programov za izobra┼żevanje za namene razvoja novih pobud gospodarskega sodelovanja med EU in Rusijo. K uresni─Źevanju tega poslanstva pa so pod okriljem osrednjega gesla vabljene tri javnosti ÔÇô ┼ítudentska, akademska in poslovna iz zasebnega in javnega sektorja.

K skupnemu razvoju vabimo vse javnosti in vsakega posameznik znotraj njih.